http://www.couchsurfing.org/ je naslov internetne strani spletne skupnosti Couchsurfing. Veliko ljudi me sprasuje kako se to obnese, je varno, zabavno, nerodno? Ce najprej navedem le nekaj dejstev o surfanju kavcev.
Spletna skupnost, ki je dokaj nova, obstaja od leta 2004 in trenutno steje vec kot 1,6mio clanov. Gre za preprost sistem, ki je sestavljen iz surferjev in gostiteljev, vecina uporabnikov je seveda oboje. Glavni namen te skupnosti je s pomocjo izmenjave kavcev, ljudem iz vseh koncev sveta omogociti vpogled v najrazlicnejse kulture. Seveda pa je tukaj se dejstvo, nocitev/nocitve na kavcu je/so brezplacna/e.
Vsekakor prva stvar na katero pomislis, preden se podas v ta sistem in ga zacnes uporabljati, je varnost. Prespis pri tujcu, ki ga nikoli prej v zivljenju nisi videl. Toda, 99,6% couchsurfing nocitev je bilo opisanih kot pozitivne izkusnje. Se pravi, veliko bolj varno kot pa cakanje v vrsti za burek v centru Ljubljane ob dveh zjutraj. 
Vsa komunikacija preko spletne strani http://www.couchsurfing.org/ se arhivira. Kar na nek nacin, koncept naredi se malce bolj varen.
Mislim, da je glavna prednost surfanja kavcev, druzenje z lokalnimi ljudmi. Na ta nacin res najbolj spoznas neko kulturo, da jo dejansko zivis. Ko ti sredi nicesar, na neki farmi postrezejo s kengurujem zacutis Avstralijo. Ko 3 dni zapored jes na zaru in ne pijes drugega kot pivo, zacutis Avstralijo. Ko se vozis na troli in zaslisis “sta gledas?”, zacutis Ljubljano. Kar hocem povedati je, da ti spoznavanje lokalnih ljudi res da nekaj vec.
Najine izkusnje s surfanjem kavcev so mesane. Zacelo se je super, v Newcastlu sva 3 noci prespala pri Carey, lep uvod v Avstralijo, ni bilo ravno podrejeno izmenjavanju kulturnih podatkov, bolj nekaksno sprosceno prijateljsko druzenje z res zabavnim priokusom. Teden prezivet na farmi pri Elksovih nama je verjetno ponudil najvecji zalogaj avstralske kulture in v zameno sta Sue in Greg dobila tudi lepo porcijo slovenske. Sue nama je denimo napisala tudi nekaj receptov avstralskih jedi itd. Neprijetna izkusnja s pijanim prijateljem Couchsurferja, ki ga dejansko sploh nikoli nisva videla nama ni vzela volje. Tudi iz tega sva se nekaj naucila, ce cloveka po telefonu ne razumes vec kot vsaj 2 besedi v enem stavku, pojdi v hostel! Nic slabega se ni zgodilo, je pa vsekakor malo skazilo mnenje o izmenjavi kavcev. Tudi v Brisbane-u ni slo najbolj gladko, ko sva klicala nekoga, s katerim sva bila dogovorjena za couchsurfing se je oglasil in rekel, da skoci samo se na kosilo, naj ga pokliceva cez 2 uri. Cez 2 uri je bil tip popolnoma pijan, na telefon se je oglasila njegova mama, ki je nezno obrazlozila, da je njen sin spil malce prevec. Pod streho so naju vzeli najini francoski prijatelji, kar je prav tako zelo spominjalo na couchsurfing. Ena izmed zelo uporabnih fraz, ki jo sedaj poznava je – napisano po nase – “Tu A Un Bo Qu” (se opravicujem za pisi sta govoris) , kar pomeni, “imas lepo rit”. Zelo sva bila vesela tudi izkusnje v Sydneyu, ko nama je kavc ponudil James, sin Elksovih, para pri katerem sva zivela na farmi in smo se spoznali tam, ko je obiskal starse. Trenutno v Melbournu pa stanujeva pri Sarah, spoznal sem jo v New Yorku in velikodusno nama je ponudila, da ostaneva pri njej. Sarah je zelo zurerske narave, tako da sva seveda tudi midva prisiljena spoznavati tudi ta del avstralske kulture.
Torej ja, trenutno sva v Melbournu, meni osebno najljubse mesto v Avstraliji, Tina se vedno prisega na Sydney. Ze prvi dan, ko sva prispela v Melbourne, naju je doletelo presenecenje, ko sva po naklucju na ulici zacela klepetati s starejsim mozakarjem. Ko sva mu povedala, da sva Slovenca, je globoko zajel sapo, se preserno nasmehnil in zacel, “kol’kor kapl’c, tol’ko let, bog nam daj na sveeet ziveeeet…”. Seveda sva se mu pridruzila in kul obcutek je, ko se v velemestu sredi Avstralije pocutis doma. Gospodova mati je namrec Slovenka, oce Madzar, v Avstraliji pa zivi ze okoli 50 let.
Vceraj je bila v Melbournu zabelezena rekordna temperatura zadnjih 108 let, 43 stopinj celzija. Ja, vroce je. Glavna razlika med vrocino doma in tukaj, se mi zdi v tem, da tukaj ko na tak dan zapiha vetric, le-ta ne predstavlja nic hladnega, namrec vsaka sapica ti da obcutek, kot da stojis povsem ob ognju in se ne mores umakniti. Toda pri Sarah doma imajo bazen, ki ob takih dneh postane sila uporaben.
In pa se nekaj besed o samem Melbournu, samo mesto je sicer veliko, toda center mesta je strnjen in s pomocjo super povezav javnega prevoza (tramvaj), si kjerkoli v mestu v zelo kratkem casu. Stil zivljenja v tem mestu je zelo evropski, seveda je to logicna posledica velikega procenta evropskih priseljencev, ki zivijo tukaj. Je bolj umirjeno kot Sydney, toda se vedno zelo zivahno. Nima miljon znamenitosti, ki jih nujno moras obiskati, pac pa ti Melbourne najvec da, ce ga preprosto zivis. Ze sam sprehod po mestu je ponavadi zelo zanimiv in nikoli dolgocasen. V vecernih urah pa mesto se bolj zazivi, najrazlicnejse gledaliske predstave, (stand up komedija v Melbournu je ena najmocnejsih na svetu, tukaj poteka ogromno festivalov stand up-a, prav tako pa je moc najti kar lepo stevilo klubov), pubi se dodobra napolnijo in znizane cene vrckov piva privabijo ogromno ljudi, zaslisi pa se tudi zvok stevilnih ulicnih glasbenikov, ki si s tem sluzijo svoj koscek kruha.
Jutri pa se z Melino in Tommy-em (Nemca, ki sva jih spoznala na otoku Fraser) odpravljava kampirat za tri dni na okoli 250km dolgo “Great Ocean Road”, ki povsem ob oceanu poteka od Melbourna proti zahodu. Trenutno se nimamo sotora, spali bomo na plazi in upali na lepo vreme.
) Obema je bil veliki koralni greben nekaj najbolj norega, kar sva do sedaj videla, dejansko sva z vsemi ribami, ki sva si jih ogledovala v Sydney Aquarium-u, videla v zivo in z njimi plavala.In ko ob tebi plava orjaska riba iste velikosti kot ti, adrenalin. 
) Sue (gostiteljica) naju je peljala tudi na farmo metuljev, kjer je bilo, ja -no shit-, res miljon nekih metuljev, tudi v velikosti vrabcev. Creepy. 
