Kot receno, najino najbolj noro poletje se izteka, imava se okoli 8 ur do najinega leta domov. Bilo je polno novih spoznanj, odkrivanja ene najlepsih dezel na svetu, pridobivanja novih izkusenj, ki te hote ali nehote izoblikujejo, spremenijo in obogatijo. Bilo je obdano z ljudmi podobnih misljenj iz celega sveta, kar da potovanju se poseben car. Ta dva meseca sta bila, ceprav vec kot 16000 km stran od doma, najbolj sproscena in brezskrbna. Pocutila sva se varno in ljudem zaupala, zaupanje pa nama je bilo tudi vrnjeno. Pricakovala sva ogromno, dobila vec. S polno glavo misli, lepih spominov in s trdnim prepricanjem, da se vrneva, se pocasi vracava domov.

Preden pa se dokoncno posloviva iz Avstralije, se ena malenkost. Ko 64 noci reces lahko noc isti osebi, ko se vsako jutro zbudis ob isti osebi, ko vse obroke jes z isto osebo in ko v tem casu osebo res dodobra spoznas, zves vse njene dobre in malce manj dobre lastnosti, toda jih vseeno sprejmes z vsem srcem. Ob vsem tem je skoraj neizogibno, da se v odnosu nekaj ne spremeni…

Tudi pri nama s Tino se je zgodilo nekaj podobnega. Mislim, da je primerno, da to deliva z vami kar na tem mestu in vam z veseljem sporocava, da sva sedaj tudi uradno postala par…

…

…

… par se boljsih najboljsih prijateljev!

Great Ocean Road Crew. Zadeva v zgornjem desnem kotu, ki moti sliko je moja frizura.

Omenjena cesta se zacne v mestecu Torquay, kjer smo si ogledali muzej surfanja, mesto velja za nekaksno surfersko prestolnico, ogromno stvari je dejansko narejeno v obliki surfov,  denimo mize, stoli, klopi, jaski,itd. Nekaj casa pa so nam vzeli tudi ogromni napisi “SALE SALE SALE”. Cesta je zgrajena v pocastitev padlim v 1. svetovni vojni in velika vecina ceste poteka direktno ob oceanu, kar jo naredi nekaj posebnega in enkratnega.

Great Ocean Road.

V stirih dneh in treh noceh na sami cesti, smo naredili ogromno postankov, razgledne tocke so na prakticno vsakem kilometru, tako da prekrasnih razgledov ni manjkalo. Kje bomo spali nismo vedeli vse dokler, nismo zagledali primernega prostora, z drugimi besedami, prostora za katerega ni treba placati. S tem smo sicer tvegali 1000$ kazni, toda adrenalin ko sredi noci isces prostorcek za sotor sredi kampa, parka, gozda – neprecenljivo.

Luksuzno kampiranje ob javnih wc-jih s pogledom na ocean.

Prehrana ni bila vseskozi ravno gurmanska in na najvisjem nivoju, v stilu pravih backpackerjev smo poizkusili marsikatero novo kombinacijo jedi. Korenje z marmelado! Res Tina, res?!

Bilo je boljse kot verjetno zgleda. Za recepte, mail.

Okolis po katerem poteka cesta so vecinoma sami nacionalni parki in rezervati, tako da smo se mogli nickolikokrat ustaviti in pocakati, da koala/kenguru/pac-neka-avstralska-zival precka cesta. Prva koala je bila res zanimiva in atraktivna, toda ko so punce in ne ravno najbolj moski Tommy, zacvilili ko smo videli ze stoto, obljubim, da bi 101. raje pojedel kot videl. (in ne, niso dobre, sem se pozanimal).

Druga koala na poti. Takrat se stopis iz avta.

Eden izmed postankov je bila tudi “Tree top walk”, kjer dejansko hodis med krosnjami dreves na visini okoli 30m in posledicno temu primerno sledi tudi povsem nova perspektiva ogleda dezevnega pragozda.

Tree top walk.

Vzeli smo si tudi kar nekaj casa, da smo se odpravili bolj v notranjost Avstralije in v razlicnih krajih okusali njihove specialitete. Tako je bil za tisti dan na meniju sladoled, sir in razlicne zgane pijace.

Skoraj zagotovo najboljsi trenutek na tej poti pa je bil ogled soncnega zahoda na najini najbolj juzni tocki Avstralije, ob dvanajstih apostolih, s pivom v roki in najboljsim prijateljem ob strani. Lajf is bjutiful!

Apostoli.

Oba se izogibava tej temi pogovora, ampak vseeno… Zavedava se, da so nama steti zadnji dnevi Avstralije, tako da bova dala vse od sebe, da bova popolnoma izkoristila se zadnji teden najinega najboljsega in najbolj norega poletja.

Spletna skupnost, ki je dokaj nova, obstaja od leta 2004 in trenutno steje vec kot 1,6mio clanov. Gre za preprost sistem, ki je sestavljen iz surferjev in gostiteljev, vecina uporabnikov je seveda oboje. Glavni namen te skupnosti je s pomocjo izmenjave kavcev, ljudem iz vseh koncev sveta omogociti vpogled v najrazlicnejse kulture. Seveda pa je tukaj se dejstvo, nocitev/nocitve na kavcu je/so brezplacna/e.

Vsekakor prva stvar na katero pomislis, preden se podas v ta sistem in ga zacnes uporabljati, je varnost. Prespis pri tujcu, ki ga nikoli prej v zivljenju nisi videl. Toda, 99,6% couchsurfing nocitev je bilo opisanih kot pozitivne izkusnje. Se pravi, veliko bolj varno kot pa cakanje v vrsti za burek v centru Ljubljane ob dveh zjutraj. Vsa komunikacija preko spletne strani http://www.couchsurfing.org/ se arhivira.  Kar na nek nacin, koncept naredi se malce bolj varen.

Mislim, da je glavna prednost surfanja kavcev, druzenje z lokalnimi ljudmi. Na ta nacin res najbolj spoznas neko kulturo, da jo dejansko zivis. Ko ti sredi nicesar, na neki farmi postrezejo s kengurujem zacutis Avstralijo. Ko 3 dni zapored jes na zaru in ne pijes drugega kot pivo, zacutis Avstralijo. Ko se vozis na troli in zaslisis “sta gledas?”, zacutis Ljubljano. Kar hocem povedati je, da ti spoznavanje lokalnih ljudi res da nekaj vec.

Najine izkusnje s surfanjem kavcev so mesane. Zacelo se je super, v Newcastlu sva 3 noci prespala pri Carey, lep uvod v Avstralijo, ni bilo ravno podrejeno izmenjavanju kulturnih podatkov, bolj nekaksno sprosceno prijateljsko druzenje z res zabavnim priokusom. Teden prezivet na farmi pri Elksovih nama je verjetno ponudil najvecji zalogaj avstralske kulture in v zameno sta Sue in Greg dobila tudi lepo porcijo slovenske. Sue nama je denimo napisala tudi nekaj receptov avstralskih jedi itd. Neprijetna izkusnja s pijanim prijateljem Couchsurferja, ki ga dejansko sploh nikoli nisva videla nama ni vzela volje. Tudi iz tega sva se nekaj naucila, ce cloveka po telefonu ne razumes vec kot vsaj 2 besedi v enem stavku, pojdi v hostel! Nic slabega se ni zgodilo, je pa vsekakor malo skazilo mnenje o izmenjavi kavcev. Tudi v Brisbane-u ni slo najbolj gladko, ko sva klicala nekoga, s katerim sva bila dogovorjena za couchsurfing se je oglasil in rekel, da skoci samo se na kosilo, naj ga pokliceva cez 2 uri. Cez 2 uri je bil tip popolnoma pijan, na telefon se je oglasila njegova mama, ki je nezno obrazlozila, da je njen sin spil malce prevec. Pod streho so naju vzeli najini francoski prijatelji, kar je prav tako zelo spominjalo na couchsurfing. Ena izmed zelo uporabnih fraz, ki jo sedaj poznava je – napisano po nase – “Tu A Un Bo Qu” (se opravicujem za pisi sta govoris) , kar pomeni, “imas lepo rit”. Zelo sva bila vesela tudi izkusnje v Sydneyu, ko nama je kavc ponudil James, sin Elksovih, para pri katerem sva zivela na farmi in smo se spoznali tam, ko je obiskal starse. Trenutno v Melbournu pa stanujeva pri Sarah, spoznal sem jo v New Yorku in velikodusno nama je ponudila, da ostaneva pri njej. Sarah je zelo zurerske narave, tako da sva seveda tudi midva prisiljena spoznavati tudi ta del avstralske kulture.

Torej ja, trenutno sva v Melbournu, meni osebno najljubse mesto v Avstraliji, Tina se vedno prisega na Sydney. Ze prvi dan, ko sva prispela v Melbourne, naju je doletelo presenecenje, ko sva po naklucju na ulici zacela klepetati s starejsim mozakarjem. Ko sva mu povedala, da sva Slovenca, je globoko zajel sapo, se preserno nasmehnil in zacel, “kol’kor kapl’c, tol’ko let, bog nam daj na sveeet ziveeeet…”. Seveda sva se mu pridruzila in kul obcutek je, ko se v velemestu sredi Avstralije pocutis doma. Gospodova mati je namrec Slovenka, oce Madzar, v Avstraliji pa zivi ze okoli 50 let.

Vceraj je bila v Melbournu zabelezena rekordna temperatura zadnjih 108 let, 43 stopinj celzija. Ja, vroce je. Glavna razlika med vrocino doma in tukaj, se mi zdi v tem, da tukaj ko na tak dan zapiha vetric, le-ta ne predstavlja nic hladnega, namrec vsaka sapica ti da obcutek, kot da stojis povsem ob ognju in se ne mores umakniti. Toda pri Sarah doma imajo bazen, ki ob takih dneh postane sila uporaben.

In pa se nekaj besed o samem Melbournu, samo mesto je sicer veliko, toda center mesta je strnjen in s pomocjo super povezav javnega prevoza (tramvaj), si kjerkoli v mestu v zelo kratkem casu. Stil zivljenja v tem mestu je zelo evropski, seveda je to logicna posledica velikega procenta evropskih priseljencev, ki zivijo tukaj. Je bolj umirjeno kot Sydney, toda se vedno zelo zivahno. Nima miljon znamenitosti, ki jih nujno moras obiskati, pac pa ti Melbourne najvec da, ce ga preprosto zivis. Ze sam sprehod po mestu je ponavadi zelo zanimiv in nikoli dolgocasen. V vecernih urah pa mesto se bolj zazivi, najrazlicnejse gledaliske predstave, (stand up komedija v Melbournu je ena najmocnejsih na svetu, tukaj poteka ogromno festivalov stand up-a, prav tako pa je moc najti kar lepo stevilo klubov), pubi se dodobra napolnijo in znizane cene vrckov piva privabijo ogromno ljudi, zaslisi pa se tudi zvok stevilnih ulicnih glasbenikov, ki si s tem sluzijo svoj  koscek kruha.

Jutri pa se z Melino in Tommy-em (Nemca, ki sva jih spoznala na otoku Fraser) odpravljava kampirat za tri dni na okoli 250km dolgo “Great Ocean Road”, ki povsem ob oceanu poteka od Melbourna proti zahodu. Trenutno se nimamo sotora, spali bomo na plazi in upali na lepo vreme.

Brisbane in ena izmed miljontih “umetnin”.

 Po 4ih dneh v Brisbanu se nas je vseh 7 (trije francozi, dve avstrijke in midva) premaknilo v Gold Coast, natancneje v mestece Coolangatta. Razlog za to sem napisal ze v enem izmed prejsnjih zapisov, namrec med Coolangatto in Tweed head-om poteka tudi meja med drzavama New South Wales-om in Queensland-om. Posledicno smo tam lahko dvakrat praznovali novo leto. Po mnozicnem odstevanju in ognjemetu ter veselju vseh ljudi smo se premaknili okoli 200m in vse skupaj ponovili. Cas je relativen!  V posameznih drzavah v Avstraliji veljajo tudi nekateri razlicni zakoni, predvsem glede alkohola. Naj citiram policista, ki je prekinil nase nazdravljanje: ”A se lahko prosim premaknete 2m levo v New South Wales, kajti v nasi drzavi ni dovoljeno pitje alkohola.” Nasploh je bilo celotno praznovanje novega leta popolnoma drugacno kot sva ga navajena. Ze kolicina oblacil, ki jih imas na sebi je za okoli 6kg manjsa kot ponavadi. Novoletna vecerja pa je potekala na plazi, kjer smo si pripravili zares bogat in okusen barbeque. Da pa je bilo najino novo leto res avstralsko novo leto pa smo se namesto kepanja, v jutranjih urah kopali v oceanu. Naslednji dan smo tako seveda” cili in spociti” preziveli miren dan na plazi.

Francosko-avstrijsko-slovenska ekipa.

Po 14ih urah voznje z vlakom (mimogrede, to nama sploh vec ne predstavlja nic hujsega), sva ponovno prispela v Sydney. Najina najvecja “naloga” v teh treh dneh Sydneya je, da se srecava s kopico ljudi, ki sva jih spoznala na najini poti, tako da se nama v teh dneh obeta super druzba, nora zabava in veliko piva.

Po treh dneh Sydneya pa se naju caka let v Melbourne, kjer bova prezivela 12 dni. Nacrti za to mesto se vsakodnevno spreminjajo, prepricana pa sva, da naju caka se ena nepozabna izkusnja.

White Heaven beach, v ozadju pa nasa jadrnica.

Zanesljiva voznja.

Ko sva priletela nazaj v Brisbane sva le prenocila in se odpravila proti izhodiscu za Fraser Island – mestece Rainbow Beach. Tam sva pocela se nekaj stvari, ki sva jih nujno hotela doziveti. S skupino ljudi iz hostla in lokalnim vodicem smo se odpravili na tako imenovano Carlos Sandblow, velikanska gmota mivke, ki se pocasi s pomocjo vetra pomika od oceana proti notranjosti in je visoka okoli 30m, tako da pocasi prekriva gozd. Na teh pescinah smo metali bumerang, zadeva se dejansko vrne, je pa veliko bolj zahtevno kot zgleda. Nase surfersko znanje pa smo tokrat uporabili tudi na strmih « hribih « mivke in je morda se bolj zabavno kot vodna razlicica tega sporta, morda zaradi razburljivih padcev, ko koncas na dnu s polnimi usti mivke.

Mestece Rainbow Beach je ime dobilo po 72 barvah mivke, ki jih je moc najti tam.

Captain Tina odkriva Avstralijo.

Komaj pa sva cakala, da se iz Rainbow Beach-a s trajektom odpravimo na najvecji pesceni otok na svetu – Fraser Island.  Za ogled otoka sva izbrala « self drive tour », torej najames 4WD avto, v katerem se ti pridruzi se nekaj ljudi iz hostla in podas se na 3-dnevni safari po poscenem otoku, bogatem z jezeri in manjsimi potocki (voda je pitna in ko se kopas v jezeru spotoma brez skrbi spijes se malo vode), predvsem pa z mivko. Brez tusev, brez elektrike, brez telefonov, le sotori, rostilj in pa hladilne skrinje napolnjene z mesom in pivom. :) Nasa odprava je stela 16 ljudi z dvemi avtomobili in na takem izletu se z ljudmi zelo hitro zblizas in vse skupaj postane se bolj zabavno. No, nas avto se je ze prvi dan pokvaril, skoraj je odpadlo kolo, vendar pa to na tem otoku ni nic neobicajnega, saj so « ceste » v res slabem stanju, hitro se navadis na 2m luknje v pesku in skakanje iz avta, da vsi pomagajo poriniti avto, ko ta obstane. Vecji problem pri okvari avta je bil, ker se nam je pokvaril blizu oceana, plima pa se je iz minute v minuto visala. S pomocjo drugega avta smo nasega odvlekli na varno, prenocili sredi nicesar in naslednje jutro so prisli mehaniki in zamenjali avto. To seveda ni pokvarilo izleta, prelepa jezera, zabavni druzabni veceri in prezivljanje bozica v malce drugacnem okolju kot ponavadi je bilo res noro dozivetje. :)

Puuuuuuuush!

Jezero Mckenzie, Fraser Island.

Tudi krokodili ja.

Nadomestna druzina za letosnji bozic.

Morda se ponavljava, ko receva da sva spet dozivela nekaj najboljsega v Avstraliji, toda ta teden prezivet na Fraser Island-u in Rainbow Beach-u je bil zopet nekaj posebnega in zelo nad pricakovanji, k temu pa je vsekakor pripomogla tudi super druzba sproscenih in zabavnih ljudi iz celega sveta s katerimi smo v teh dneh postali res povezani (pri enih trenutno stanujeva, z drugimi pa bomo skupaj za novo leto).

]]> http://avstralija.wordpress.com/2009/12/26/bozic-med-dingoti-morskimi-psi-krokodili-in-s-16-clansko-druzino/feed/ 4 coleee1 DSC04279 DSC04330 DSC04457 DSC04455 DSC00255 DSC00286 DSC04565 DSC04562 http://avstralija.wordpress.com/2009/12/17/dooown-undaaah/ http://avstralija.wordpress.com/2009/12/17/dooown-undaaah/#comments Thu, 17 Dec 2009 09:56:57 +0000 coleee1 http://avstralija.wordpress.com/?p=105 ]]> Avstralija je veliko vec kot le lepe plaze, kenguruji, opera v Sydneyu … V dobrih treh tednih sva dozivela veliko vec kot sva sprva pricakovala. Ogromno dodanih kilometrov najinemu prvotnemu planu je prineslo tudi ogromno stevilo novih dozivetij.

Najina creda na farmi v Coffs Harbour-ju. Prepotovala sva 16000km, da sva pasla krave.

Ena izmed res lepih in cistih rek v Avstraliji. V eni izmed njih sva videla tudi delfine, ki tja obcasno za kratek cas zaidejo iz zelo bliznjega morja.

Kot receno, po obisku na farmi sva se odpravila v Surfers paradise, kjer naju je ob prihodu doletela kar zanimiva izkusnja s CouchSurfingom. Morda bo se najbolj jasno kaj tocno se je zgodilo, ce kar kopiram mail, ki ga je Tina poslala najinim prijateljem z njenim dobesednim dozivljanjem izkusnje.

“Gayz, jst vm moram povedat eno bombico k se nam je zgodila, ker mislm da je nujno da tole delim z nekom, ker Andrej ne mara ce jamram;)
hjaa, prideva midva ucer zvecer v tale Surfers paradise, in mava kao enga mudela za couchsurfing…bom pa od zdej naprej sam dejstva pisala, ker drgac bo predoug:)
-ko sva ga klicala da sva prsla na postajo in kaj, kako naprej, ga nisva razumela niti besede! MN,NC NISTA!!
-po naj pride en njegov frend…to sva nekak dojela…
-ko pride ta najin mudel, ugotoviva, da zna govort SE MN kokr un tip po telefonu..pride direkt iz ene feste, nazgan…no saj upava da trezn ni tak!!!:) Kle sva bla ze :” Ok, ja ce je to to, najin konc…ma klinc, dobr sva se mela!” )) in ja, midva kot midva..greva z njim, kako pa drgac
-pridemo k njemu.. tip zivi v nekem HOTELU, v 24 nadstropju, nama nc jasno kaj se dogaja! Tip ma dnarja PREVEC, ampk faaaaak al je k opica, ma huuujs!!
- vecer se je nadaljevou in zaklucu tko, da sva mu dala 20$ da je sou po pere, pol smo sli pa v en lokal spoznat enga “zajebanga” hrvata, k je lastnik lokala in je ceu hud tuki in ne vem kaj se vse..skratka BIG FISH, k ga klicejo the DRAGON!!! (zmaj). MATR TO MORE BIT MUDEL A?
napaka!!! )) tip je hrvat ok, je lastnik enga lokala,ajde… ime mu je Dragan!:) hmm… skratka en stari k nama je castiu pijaco, itak Slovenijaaa brateee wuhuuuu…:)
skratka OMFG!!! tist najin opica pa, hjaoooo, jst cesa tko neumnga v zivlenju se nism vidla!!!
- in ja, takoj nasledne jutro ob 8.00h, se predn se je tip zbudu sva SPIZDILA in mu napisala da hvala in da sva se mela super!!!!!!:))
KER VECER EJ!!! ampk ja, zdej se temu tok smejiva ker veva, da karkol se nama od zdej naprej zgodi, ne more bit hujs oz. za zihr ne bova vec srecala tok neumnih ljudi!!
- tko da ja, tist dan sva bla potem neki casa brezdomca, ampk sej naj poznate..vse je blo hitr pod kontrolo, brez panike! “

Dress code za bar, kjer naj bi spoznala tega hrvata je bil “Smart casual”, ocitno moje Globe teniske temu niso ustrezale. Gostitelj mi je radodarno odstopil par cevljev na zgornji fotki. Naslednji zapis v blogu, obljubim fotko mene v njih. Stay tuned! ;)

Surfers Paradise. Mesto na obali.

Seveda sva zjutraj odsla in po 4 prehojenih kilometrih po 35 stopinj prisla do hostla, kjer sva prezivela se eno noc in naslednji dan odsla v Brisbane, kjer sva le prespala in naslednji dan letela iz Brisbane-a do mesteca z imenom Airlie Beach, ki velja za eno izmed treh glavnih izhodisc za ladje, ki plujejo proti velikemu koralnemu grebenu. Le-ta spada med 7 najvecjih cudes sveta in po danasnjem izletu lahko receva, da je ta uvrstitev med cudesa vsekakor upravicena.

Koralni greben in vse zivljenje v njem sva si ogledala z ladjico s steklenim dnom, seveda pa sva ga najbolj na lastno pest izkusila, ko sva dobila se masko, plavutke in pa zascitno obleko. (meduze ) Obema je bil veliki koralni greben nekaj najbolj norega, kar sva do sedaj videla, dejansko sva z vsemi ribami, ki sva si jih ogledovala v Sydney Aquarium-u, videla v zivo in z njimi plavala.In ko ob tebi plava orjaska riba iste velikosti kot ti, adrenalin.

Ajde morski psi, da vas vidva zdej k mava plavutke!

Airlie Beach. Prvo pravilo v Avstraliji, ce se nihce ne kopa, ne bodi izjema!

Nasa surferska ekipa.

Sproscanje po 24 dnevih prezivetih z isto osebo. Slika nakljucnez, ker Tina v ozadju brca v kos za smeti od jeze name.

Udelezila sva se live poker turnirja Texas hold’em No Limit. Ja, nikomur ni bilo jasno, kaj Tina pocne za to mizo. Dejansko pa je to tako imenovana Wild Card miza, ki zmagovalcu te mize omogoca igranje na finalni mizi. Bila je blizu. Sam zelo rad igram poker, tako da sem bil zelo vesel, da sem imel priloznost odigrati pravi turnir. Med 52 prijavljenimi igralci sem bil na koncu 12. Zadovoljen.

Imajo okoli 20 krav, lastnika pa sta oba na kar visokih polozajih (vodja projektov za nacionalne parke in pa botanik, ki dela predvsem v sodstvu, denimo preprecuje ljudem gradnjo objektov na obmocjih, kjer so zascitene rastline ipd.). Res sta naju prijazno sprejela, kar pa naju je najbolj razveselilo, je dejstvo da ta gospa zelo rada kuha. Tako sva bila delezna stevilnih dobrot. Ena izmed teh je tudi kenguru pecen na zaru. Kar okusno, takoj ko odmislis, da je to luskana kosmata zivalca. No, tudi prasic je  luskana kosmata zivalca. Jedla sva tudi susi, Tini je zelo vsec, jaz se vedno prisegam na cevape.

Tista zacetna evforija, vsakic ko vidiva kenguruja, je koncana. Kengurujev je res ogromno, skacejo dejansko po verandah his, ob vlaku, cez cesto itd.

Na tej farmi sva prezivela 5 dni in bilo je kar pestro. Kosila sva travo (cis je noro in popolnoma drugace kot kosnja nase ), Tino so napadle neke strupene agresivne skakajoce mravlje (bojda naj bi kar bolelo, ampak naklucje je bilo, da se je to zgodilo ravno takrat, ko je bila ona na vrsti za kosnjo ) Sue (gostiteljica) naju je peljala tudi na farmo metuljev, kjer je bilo, ja -no shit-, res miljon nekih metuljev, tudi v velikosti vrabcev. Creepy.

Je pa ta par vsekakor kazal prvine bivsih hipijev, denimo po obilni vecerji ni bilo nic neobicajnega iti na verando in zviti rolico pristne domace robe, ki je v Avstraliji vsekakor dozivela razmah z razvitjem surferske kulture.

Trenutno sva v tipicnem obalnem mestecu imenovanem Byron Bay. Je najbolj znano in priljubljeno surfy/party obmocje za mlade in nikoli ni dolgcas. Tukaj sva se tudi midva vpisala na tecaj surfanja in tako sva vceraj oba dejansko surfala. Jeeeej. Res je noro hud obcutek, ko ti po vseh borbah z meterskimi valovi (Begginer Waves) uspe se postaviti na desko in odsurfati val. Je pa surfanje res zasvojljiva zadeva, tako da ze res komaj cakava petkov drugi del tecaja. Naj bi ga imela ze danes, ampak sva ga zaradi vseh poskodb in bolecin v misicah prestavila na jutri.

Kot je ze v navadi, so se nama plani tudi tokrat dodobra spremenili, pred nekaj dnevi sva rezervirala let prakticno do koralnega grebena, ker se je 2-urni let izkazal za mnogo cenejsega in pa cloveku prijaznega, kot pa 30-urno potovanje z vlakom ali busom. Tako da sva najinemu planu zopet dodala nekaj kilometrov.

V soboto pa naju ponovno caka premik proti severu, tokrat je najin cilj Gold Coast, kjer bova najverjetneje najvec casa prezivela v mestecu Surfers Paradise, za katerega ime ze vse pove.

Tik pred odhodom na vlak proti severu.

Se nikoli se nisva pocutila bolj varno kot ta vecer v druzbi dveh dvigovalcev utezi.

Najin prvi kenguru. Od takrat naprej jih videvava bolj pogosto kot pri nas pse mesance.

Rezervat Blackbutt, Newcastle.  Cofko Cof res obstaja!!!

Hardcore tekila s kjut mini zivalco.

Blue Mountains. Three Sisters desno zgoraj. (3 podobne skale)

Utrinek iz celodnevnega trekinga po dezevnem pragozdu.

Bozicna zabava v Coffs Harbour-ju. Tina zagleda pecivo po obilnem obroku z zara.

Tudi v Avstraliji vedo, kako zelo priden sem bil letos.

Solze srece.

V Coffs Harbour-ju poteka tekmovanje za najlepse  okraseno hiso. Tile so zadevo vzeli malce prevec zares. Kenguru? Res?

Najin prvi teden v Avstraliji oziroma v Sydneyu se je iztekel in sedaj imava priloznost, da vsaj nekaj deliva z vami.

Kot ste videli ze po slikah, sva obiskala akvarij v Sydneyu, kjer vidis ribe najbolj norih barv in oblik. Ce bi obstajalo tekmovanje, da narises najbolj neumno in nemogoco ribo bi vse te ribe lahko nasli v temu akvariju. Poleg teh divjih rib sva videla tudi krokodila, morskega psa, morskega zmaja in miljon bitij, ki nimava pojma kaj delajo v svojem zivljenju.

Ogledala sva si tudi stand-up predstavo, v enem izmed stevilnih comedy klubov v Sydneyu. Bilo je v redu in zabavno, bilo je kar tezko slediti, kljub temu, da je najina anglescina kar v redu pa specificni avstralski naglas zelo otezi spremljanje in vsaka beseda, ki jo ne razumes lahko vsako salo naredi ne-smesno. Vecer je potekal v obliki 2+1, torej MC in 2 nastopajoca. Za razliko od stand-upa, ki sem ga videl v New Yorku, lahko recem da je bil ta v Sydneyu malce slabsi.

Odpravila sva se tudi na eno izmed najlepsih plaz v Sydneyu – Manly surf beach na katero se odpeljes s trajektom in pricaka te pogled na stotine surferjev in res sanjsko plazo. En dan pa sva prezivela tudi na slavni Bondi beach, ki je nekaj let nazaj bila proglasena za eno nabolj priljubljenih plaz.

Udelezila sva se pravega Avstralskega Barbeque-ja, pravijo mu tudi Barbie. Gre za podoben koncept kot pri nasem zaru, le da na meso in zelenjavo dodajajo se neke BBQ omake, ki res zacinijo hrano. Sva predlagala cevapcice, vendar niso zeleli jesti jedi, katerih imen ne morejo izgovoriti.

Kar dosti casa sva prezivela v enem izmed glavnih parkov v Sydneyu, kjer je res lepo, pogled na morje in opero, rahel vetric, prijetni ljudje itd. Po parku so tudi table, ki ljudi vabijo da hodijo po travi, objemajo drevesa in podobno. Zelooo drugace kot pri nas.

Vceraj pa sva bila ekstra aktivna, dejansko sva se podala na enodnevni treking v tako imenovane Blue Mountains, nahajajo se okoli 60km stran od Sydneya proti notranjosti. Ogledali smo si res mogocne gore in se kasneje spustili v nizine proti pravemu “rainforest-u” kar je tudi prava pasa za oci. Del teh gora je tudi nacionalni park in tam smo prvic videli tudi avstralski zascitni znak – toceno pivo. No, kenguruja. Zelo je zanimiva tudi neka rastlina, ki vzkali samo ob enem izpolnjenem pogoju in sicer, pozaru. Za vzkalitev nujno potrebuje neko snov, ki je sestavni del dima.

V tem tednu sva res spoznala ogromno zanimivih, dolgocasnih, prijetnih in srednje prijetnih ljudi, toda vsi pa so bili prijazni. Tukaj je ogromno svedov in pa nizozemcev, s katerimi sva se kar dosti druzila.V hostlu sva spoznala zelo prijetnega nizozemca, ki je na naju ze prvi trenutek naredil neverjeten vtis. Obema je bil zelo vsec, nekaj je bilo na njemu, cesar si nisva mogla takoj razjasniti. Na koncu pa sva prisla do zakljucka: nizozemski Andrej Colaric! :) Vsak si naj razlaga po svoje, ob priliki pa priloziva tudi fotografijo mene v blond izvedbi.

Skozi ta teden, ki sva ga prezivela v Sydneyu sva na splosno pridobila ogromno informacij, kaj vse se morava videti in kam morava se iti. Vsi avstralci in tudi tujci s katerimi sva se pogovarjala so res navduseni nad velikim koralnim grebenom in ogled le tega, naj bi bila res enkratna izkusnja. Tako bova najinemu zacrtanemu planu dodala se okoli 1000km. :) Zanimiv je bil pogovor z neko gospo, ko sem jo vprasal kako dalec je Rockhampton (mesto iz katerega bova odplula proti grebenu) in je odgovorila “oh, it really close, it is about 9-hour drive from Brisbane”, Brisbane pa je, za lazjo predstavo, okoli 15 ur od Sydneya.

Trenutno sva v Newcastlu, mesto severno od Sydneya, oddaljeno priblizno 2 uri. Ko sva se pripeljala, sva dobila vtis nekega manjsega mesteca pa vseeno ima nekaj 100 tisoc prebivalcev. Ziviva pri Carey, ki nama je ponudila svoj kavc.  Je res prijazna, tako kot res vsi ljudje tukaj (sofer “trole”, ki naju je pripeljal v Newcastle iz zelezniske postaje, nama je 3 minute razlagal kam iti, medtem ko so ostali mirno pocakali). Z njenimi prijatelji smo sli na vecerjo, ta nacin druzenja ob vecerjah je kar priljubljen tukaj. Po vecerji smo odsli k njim domov se na pivo ali dve :) in kar naenkrat sva se znasla s prijatelji od najine gostiteljice in ko se zaves, da si “in the middle of nothing” z ljudmi, ki jih prvic vidis je kar zabavno. :)  Tudi na splosno zelo radi zurajo, zaradi stevilnih pretepov, ki so se pojavljali pred leti, pa so sedaj v pubih postavili res stroga pravila. Ne mores narociti same alkoholne pijace, denimo same vodke, tekile, itd. , vstop po 1:30 ni mozen, eno izmed pravil je tudi, da ce te varnostnik vidi v krogu 50m okrog puba s svojo pijaco, ti je za tisti vecer prepovedan vstop itd. Pri Carey bova ostala se eno ali dve noci, v tem casu se bova se naprej druzila z njo in njenimi prijatelji, povabljena sva ze na najvecjo zabavo v tem mestu, ki je namenjena vsem, ki delajo v gostinstvu, toda midva imava veze. :) Pred tem pa sva zopet povabljena na vecerjo. Ja, tudi tukaj sva zelo priljubljena.

Najin naslednji postanek je Coffs Harbour, kamor greva v sredo. Okoli 10km izven mesta se nahaja velika avstralska farma, kamor naju je povabil starejsi par,  in ja, tam bova prezivela nekaj dni, odvisno od situacije. Cutiva, da se nama obeta kar zanimiva dogodivscina. Ovce, prihajava.

Sydney Harbour bridge.

Pogled s trajekta na poti do Manly Surf beach.

Nisva se spremenila.

Manly Surf beach.

Stand-up comedy night @ SugarMill, Sydney.

Ko ti hrvaska pasteta v Avstraliji polepsa dan.

Sydney Aquarium. Morski pes in otrok. Hm, razmisljate to kar midva?

Face to face.

Wtf?